2. Uvod v delo na daljavo 2.1. Delo na daljavo Delo na daljavo se nana š a na vse vrste dela, ki se opravlja zunaj privzetega delovnega mesta z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) za komunikacijo na delovnem mestu (Madsen, 2001). Izraz „ telecommuting “ je bil eden prvih, ki ga je Nilles predlagal ž e leta 1975. Od takrat je bilo predstavljenih veliko razli č nih opredelitev. Obstaja ve č razlik med terminologijo, predlagano za razli č ne vrste dela na daljavo, ob upo š tevanju fizi č nega kraja, kjer se delo opravlja, bli ž ine delavca s fizi č no pisarno itd. V Evropi in za namene sedanjega nabora orodij se bo izraz „e-delavec“ zamenljivo uporabljal z tele-delavcem, delavcem na daljavo in virtualnim č lanom tima, da bi vklju č ili in vklju č ili vse razli č ne vrste delavcev in vodij skupin, ki delajo delno ali v celoti zunaj tradicionalnega pisarni š kega koncepta (Charalampous, Grant, Tramontano & Michailidis, 2019). Na podlagi raziskav, izvedenih za namene projekta Virtual Team, so e-delavci omenili, da raje delajo v celoti na daljavo ali v hibridnem modelu (z dolo č eno fizi č no prisotnostjo v pisarni), le č e imajo neko obliko nadzora na urniku, ko delajo iz pisarne. 13